Merila za sodelovanje

Prijaviti je mogoče vse v praksi uporabljene primere učinkovitega obvladovanja stresa v zvezi z delom in drugih psihosocialnih tveganj, povezanih z delom. Teoretični ali hipotetični primeri ne bodo upoštevani. V prijavah je treba jasno pokazati, kako se dobra praksa uporablja na delovnem mestu, pri čemer se lahko priložijo podatki o:

• temeljiti oceni psihosocialnih tveganj na delovnem mestu, ki ji sledijo praktične dejavnosti za preprečevanje ali zmanjševanje psihosocialnih tveganj, temelječe na tesnem sodelovanju vodstva in delavcev;
• organizacijskih ukrepih za zmanjšanje stresa v zvezi z delom, vključno s primarno (odprava tveganj), sekundarno (zaščita delavcev pred tveganji, ki jih ni mogoče odpraviti) in terciarno (pomoč delavcem, ki trpijo zaradi stresa in psihosocialnih težav) ravnjo ukrepanja;
• organizacijskih ukrepih, osredotočenih na vlogo višjih in srednjih vodstvenih delavcev pri ustvarjanju dobrega psihosocialnega delovnega okolja;
• uporabi celostnega pristopa k varnosti in zdravju pri delu, vključno z ocenjevanjem in obvladovanjem psihosocialnih tveganj ter prizadevanji za duševno zdravje na delovnem mestu;
• razvoju in uporabi praktičnih orodij za oceno in obvladovanje stresa in psihosocialnih tveganj na delovnem mestu.

Ocenjevalci bodo iskali dokaze o:

• pristnem in učinkovitem obvladovanju psihosocialnih tveganj in stresa v zvezi z delom;
• inovativnih ukrepih, osredotočenih na delovno mesto;
• učinkovitem izvajanju ukrepov;
• resničnih in dokazljivih izboljšavah na področju varnosti in zdravja pri delu;
• upoštevanju različnosti delavcev;
• učinkovitem sodelovanju in vključenosti delavcev in njihovih predstavnikov;
• trajnih izboljšavah v daljšem obdobju;
• prenosljivosti rešitev na druga delovna mesta (tudi na tista v drugih državah članicah ter v malih in srednje velikih podjetjih);
• ažurnosti, tj. ukrep mora biti nov ali pa še ne veliko oglaševan.

Poleg tega mora biti ukrep skladen z ustreznimi predpisi države članice, v kateri je bil izveden, in jih po možnosti presegati. Za ukrepe, osredotočene na posameznika, kot je usposabljanje, mora biti prikazano tudi, kako tvorijo del širšega pristopa k obvladovanju psihosocialnih tveganj na delovnem mestu.

Primeri dobre prakse ne smejo biti razviti zgolj v komercialne namene. To se nanaša na proizvode, orodja in storitve, ki se tržijo ali jih je mogoče tržiti.

Prijave na natečaj za dobro prakso lahko pošljejo podjetja ali organizacije iz držav članic EU, držav kandidatk in potencialnih kandidatk ter držav Evropskega združenja za prosto trgovino (države EFTE), med katere sodijo:

• posamezna podjetja;
• podjetja ali organizacije, ki so del verige za zagotavljanje izdelkov, opreme ali osebja;
• nosilci usposabljanja in izobraževalne skupnosti;
• organizacije delodajalcev, poslovna združenja, sindikati in nevladne organizacije;
• regionalne ali lokalne službe za varnost in zdravje pri delu, zavarovalnice in druge posredniške organizacije;
• uradni partnerji kampanje Zdravo delovno okolje.

Priznanja za dobro prakso na nacionalni ravni usklajuje mreža informacijskih točk EU‑OSHA (www.healthy-workplaces.eu/fops). Podrobnosti o prijavi na natečaj so na voljo pri slovenski informacijski točki EU-OSHA, katere naloge opravlja Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.

Prijave se najprej ocenjujejo na nacionalni ravni, nacionalni zmagovalci pa so nato nominirani za sodelovanje na vseevropskem natečaju, na katerem se izberejo skupni zmagovalci.

Če ste mednarodna ali vseevropska organizacija in uradni partner kampanje Zdravo delovno okolje, se lahko prijavite neposredno pri EU-OSHA. Podrobnosti o prijavi na natečaj za priznanja za dobro prakso na evropski ravni je mogoče dobiti na e-naslovu gpa [at] healthy-workplaces [dot] eu

Več informacij je na voljo na letaku o priznanju za dobro prakso 2014-2015.