Starejši delavci predstavljajo vse večji delež zaposlenih. Ker ljudje delajo dlje, je upravljanje varnosti in zdravja pri delu za starajočo se delovno silo postalo prednostna naloga.
Zviševanje stopnje zaposlenosti in podaljševanje poklicnega življenja sta bila od devetdesetih let prejšnjega stoletja pomembna cilja nacionalnih in evropskih politik. V EU-27 se je stopnja zaposlenosti ljudi, starih od 55 do 64 let, povišala z 40,5 % leta 2005 na 58,5% leta 2018. To je še vedno precej pod stopnjo zaposlenosti oseb, starih od 20 do 64 let, ki je leta 2018 znašala 72,6 %.
Orodje za vizualizacijo podatkov iz barometra o varnosti in zdravju pri delu ponuja nekaj ključnih podatkov o starajočih se delavcih in delovni sili: mediano starosti, stopnjo zaposlenosti različnih starostnih skupin, skupno število zaposlenih in spol.
Običajne spremembe, povezane s staranjem, lahko imajo pozitivne in negativne učinke
Mnoge lastnosti, kot so razumnost, strateško razmišljanje, celovito dojemanje in sposobnost presoje, se s staranjem izboljšujejo ali prvič pojavijo. Poleg tega se s starostjo povečujejo tudi delovne izkušnje in strokovno znanje.
Vendar se nekatere funkcionalne zmožnosti, zlasti fizične in senzorične, zaradi naravnega procesa staranja zmanjšujejo. Morebitne spremembe funkcionalnih zmožnosti je treba upoštevati pri oceni tveganja (glej spodaj), delo in delovno okolje pa je treba navedenim spremembam prilagoditi.
Spremembe funkcionalnih zmožnosti, ki so povezane s staranjem, zaradi individualnih razlik v načinu življenja, prehranjevanju, telesni pripravljenosti, genetski nagnjenosti k boleznim, stopnji izobrazbe ter na delovnem mestu in v drugih okoljih niso enotne.
Starejši delavci niso homogena skupina; med posamezniki iste starosti lahko obstajajo znatne razlike.
Staranje in delo
Poslabšanje zdravstvenega stanja kot posledica staranja je v glavnem povezano s fizičnimi in senzoričnimi zmožnostmi, ki so bistvene pri težkem fizičnem delu. Zaradi prehoda z ekstraktivne in predelovalne industrije na storitve in industrijo, ki temelji na znanju, povečanja avtomatizacije in mehanizacije dela ter uporabe opreme na električni pogon se je zmanjšala potreba po težkem fizičnem delu.
Glede na te nove okoliščine so vse bolj cenjene mnoge sposobnosti in spretnosti, povezane s starejšimi osebami, kot so dober čut za medosebne odnose, delo s strankami in zavedanje o kakovosti.
Poleg tega so mnoge spremembe, povezane s starostjo, pri nekaterih poklicnih dejavnostih bolj pomembne kot pri drugih. Spremembe, povezane z ravnotežjem, so na primer pomembne za gasilce in reševalno osebje, ki delajo v izjemnih razmerah, nosijo težko opremo ter dvigujejo in prenašajo ljudi; zmanjšana sposobnost za oceno oddaljenosti od premikajočih se predmetov in njihove hitrosti je pomembna za nočno vožnjo, vendar ne vpliva na pisarniške delavce.
Starosti primerna ocena tveganja
Starost je le en vidik raznolike delovne sile. Starosti primerna ocena tveganja pomeni, da se pri oceni tveganja upoštevajo značilnosti različnih starostnih skupin, povezane s starostjo, vključno z morebitnimi spremembami funkcionalnih zmožnosti in zdravstvenega stanja.
Tveganja, ki zadevajo starejše delavce, vključujejo zlasti:
- težke fizične obremenitve;
- nevarnosti, povezane z delom v izmenah,
- vroče, hladno ali hrupno delovno okolje.
Ker se razlike med posamezniki s starostjo povečujejo, predpostavke ne bi smele temeljiti zgolj na starosti. Pri oceni tveganja je treba upoštevati delovne zahteve, povezane s posameznikovimi sposobnostmi in njegovim zdravstvenim stanjem.
Pridobite več informacij o spletnih interaktivnih orodjih za ocenjevanje tveganja (OiRA), ki so trenutno na voljo, starosti primernih ocenah tveganja in o tem, kdo je vključen.
Spodbujanje delovne sposobnosti in promocija zdravja na delovnem mestu
Delovna sposobnost je ravnovesje med delom in individualnimi zmožnostmi; kadar so delo in individualni viri dobro usklajeni, je delovna sposobnost dobra. Temeljni dejavniki, ki nanjo vplivajo, so:
- zdravje in funkcionalne zmožnosti;
- izobrazba in usposobljenost;
- vrednote, odnosi in motiviranost;
- delovno okolje in skupnost;
- vsebina dela, delovne obremenitve in organizacija dela.
Delovno sposobnost je mogoče izmeriti z indeksom delovne sposobnosti (Work Ability Index – WAI). Koncept delovne sposobnosti kaže, da je treba v ukrepih na delovnem mestu za spodbujanje delovne sposobnosti zajeti vse te dejavnike.
Na zdravje ljudi v poznejšem obdobju življenja vpliva njihov odnos do zdravja v zgodnejših letih. Proces zmanjševanja funkcionalnih zmožnosti je mogoče upočasniti in omejiti z zdravim načinom življenja, kot sta redna telesna dejavnost in zdravo prehranjevanje. Delovno mesto ima ključno vlogo pri spodbujanju zdravega načina življenja in obstranskih dejavnosti, ki preprečujejo zmanjševanje telesnih sposobnosti, ter tako prispeva k ohranjanju delovne sposobnosti. Promocija zdravja na delovnem mestu zajema različne teme, vključno s prehrano in prehranjevanjem, uživanjem alkohola, opuščanjem kajenja ter zadostno količino telesne vadbe, počitka in spanca.
Prilagajanje dela in delovnega okolja
Dobro zasnovana delovna mesta koristijo vsem starostnim skupinam, vključno s starejšimi delavci. S spremembami sposobnosti je treba prilagoditi tudi način dela, na primer s:
- ponovnim načrtovanjem delovnega mesta ali kroženjem na delovnih mestih;
- pogostejšimi kratkimi premori;
- izboljšanjem organizacije dela v izmenah, npr. sistemom hitrega (2 do 3-dnevnega) kroženja pri delu v izmenah;
- dobro osvetljenostjo in nadzorom hrupa ter
- dobro ergonomsko zasnovano opremo.
Politike v zvezi z vrnitvijo na delo
Dolgotrajna odsotnost z dela zaradi bolezni lahko povzroči težave v duševnem zdravju, socialno izključenost in predčasen odhod s trga dela. Omogočanje lažje vrnitve na delo po odsotnosti zaradi bolezni je ključno za pomoč starajoči se delovni sili. Primera pobud za spodbujanje vrnitve na delo, sprejetih v evropskih državah, sta v Združenem kraljestvu oblikovano „obvestilo o okrevanju“, ki nadomešča obvestilo o bolniškem dopustu, in intervencijski projekt za vrnitev na delovno mesto, ki so ga začeli na Danskem.
Preberite poročilo agencije EU-OSHA Vrnitev na delo, več informacij pa boste pridobili iz ustreznih informativnih biltenov.