Določene vrste škodljive izpostavljenosti na delovnem mestu in povezane učinke na zdravje je mogoče prepoznati in spremljati prek nadzora in presejalnih pregledov na področju medicine dela, pri čemer se uporabljajo:
- zdravstveni pregledi, prilagojeni vrstam izpostavljenosti in pogojem na delovnem mestu;
- biološki preizkusi (vključno z biološkim monitoringom) glede posebnih kazalnikov tveganja.
Programe zdravstvenega nadzora bi bilo treba vzpostaviti samo, če izboljšujejo zaščito in preprečevanje tveganj ter izpolnjujejo štiri merila: potreba, ustreznost, znanstvena veljavnost in učinkovitost. Običajno jih organizirajo službe medicine dela. Mednarodna komisija za etični kodeks medicine dela določa štiri etična merila za zdravstveni nadzor.
V nekaterih evropskih direktivah in nacionalnih zakonodajnih aktih sta za posebne dejavnike določena vsebina in metodologija zdravstvenega nadzora. Treba je voditi evidence in delavce obvestiti o rezultatih. Ker pa so informacije zaupne, delodajalec prejme samo obvestilo o delavčevi zmožnosti za delo in morebitnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti na delovnem mestu.
Direktive tudi določajo, da je treba dati na razpolago podatke o spremljanju in zdravstvenem nadzoru, ter posebna pravila za vodenje evidenc. Direktiva o rakotvornih in mutagenih snoveh na primer določa, da je treba evidence voditi 40 let.