© Rido - stock.adobe.com
Sektor zdravstvenega in socialnega varstva je eden največjih v vsej Evropi. Pomembno prispeva k evropski družbi, tako z vidika splošnega zdravja in dobrega počutja državljanov kot z vidika gospodarstva. Poleg tega je pandemija covida-19 jasno pokazala, kako bistvena in pomembna je ta gospodarska panoga.
Raziskovalni projekt agencije EU-OSHA „Sektor zdravstvenega in socialnega varstva ter varnost in zdravje pri delu“ se je začel izvajati leta 2022 in bo potekal do leta 2026. Njegov cilj je zagotoviti z dokazi podprto znanje o različnih izzivih, s katerimi se ta panoga srečuje na področju varnosti in zdravja svojih delavcev, da bi se o tem ozaveščalo in bolje vplivalo na postopek oblikovanja politik.
Ta sektor je tudi eden najpomembnejših z vidika zaposlovanja, saj nudi zaposlitev delavcem v ustanovah za formalno oskrbo, kot so denimo bolnišnice, zdravstveni domovi ter domovi za starejše občane, pa tudi negovalcem, ki skrbijo za posameznike na njihovih domovih. Vsi so izpostavljeni najrazličnejšim dejavnikom tveganja za varnost in zdravje pri delu, med katerimi so najpomembnejši povzeti v nadaljevanju (seznam ni izčrpen):
- psihosocialni dejavniki, pri katerih so delavci izpostavljeni nasilju in nadlegovanju, travmatičnim dogodkom, veliki delovni obremenitvi, delu z ljudmi ob izteku njihove življenjske poti, opravljanju več nalog hkrati, delu v izmenah, delu v osami, izgorelosti, trpinčenju ali ustrahovanju in pomanjkanju nadzora nad delom, kar vse vodi do pojava znanih dejavnikov stresa;
- ergonomski dejavniki, povezani z dvigovanjem bremen, daljšim stoječim položajem, veliko delovno obremenitvijo in delom v prisilni drži;
- biološki dejavniki, povezani s katero koli obliko izpostavljenosti biološkim dejavnikom, kot so patogeni, ki se prenašajo s krvjo, in nalezljivi mikroorganizmi. To vključuje tudi izpostavljenost okužbi s covidom-19;
- kemični dejavniki, povezani z vsakodnevno uporabo zdravil ali nevarnih kemikalij, ki predstavljajo tveganje za tiste, ki so jim izpostavljeni;
- fizični dejavniki, kot so zdrsi, spotiki in padci, ionizirajoče sevanje, hrup itd.
Poleg tega obstaja vrsta drugih dejavnikov, ki vplivajo na delavce zaradi okoliščin dela in jih ne smemo zanemariti: staranje prebivalstva in staranje delovne sile; zdravstveni sistemi in sistemi dolgotrajne oskrbe, ki potrebujejo reformo in naložbe; pravica državljanov EU do cenovno dostopnega, preventivnega in kurativnega kakovostnega zdravstvenega varstva; digitalizacija sektorja in delovne razmere, ki so pogosto slabše od razmer v drugih panogah. Poudariti je treba tudi dejstvo, da v tej panogi v glavnem prevladujejo ženske.
Ta projekt je usklajen z različnimi strategijami EU, kot sta strateški okvir EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027 in evropska strategija oskrbe. Izvaja se v okviru evropskega stebra socialnih pravic ter poteka v sodelovanju s panožnimi socialnimi partnerji in mednarodnimi organizacijami.
Projekt se osredotoča na naslednja raziskovalna področja:
Sektor v številkah
Ugotavlja se najnovejše stanje na področju varnosti in zdravja pri delu v sektorju zdravstvenega in socialnega varstva v Evropski uniji. Ta poglobljena primerjalna raziskava je pripravljena na podlagi različnih anket in publikacij.
Zdravstveno varstvo
Zaradi razsežnosti sektorja zdravstvenega varstva se posebna raziskovalna področja osredotočajo na eno ali več kategorij delavcev, da bi osvetlili njihove posebne delovne razmere in tveganja za varnost in zdravje pri delu.
Oskrba na domu
To raziskovalno področje obravnava vrzeli v znanju o varnosti in zdravju pri delu v sektorju oskrbe na domu. Analizirana so posebna tveganja, povezana s to vrsto dela, ki se izvaja v nenadzorovanih razmerah z majhnim neposrednim nadzorom ali brez njega, in ukrepi za njihovo preprečevanje. Poudarek je tudi na razvoju dobrih praks in spodbujanju soodločanja delavcev.
Dolgotrajna oskrba
Podobno kot na področju oskrbe na domu tudi raziskovalno področje o dolgotrajni oskrbi prispeva k zapolnitvi vrzeli glede informacij o tej temi, opredelitvi tveganj v tem sektorju in proučitvi preventivnih ukrepov. Poleg tega se v tem okviru promovirajo praktična orodja, poudarjen pa je tudi pomen vključevanja delavcev, socialnega dialoga in dobre prakse.
Zdravje kostno-mišičnega sistema
V tem okviru so raziskani najnovejši in najpogostejši dejavniki tveganja, ki izhajajo iz dela in ki prispevajo k nastanku kostno-mišičnih obolenj med temi delavci ter načini, kako jih preprečiti in obvladovati. Poleg tega so predlagane pobude, dobre prakse in orodja za izboljšanje kostno-mišičnega zdravja teh delavcev. Pojasnjeno je tudi razmerje med kostno-mišičnimi obolenji in psihosocialnim dobrim počutjem.
Duševno zdravje
Duševno zdravje delavcev v tem sektorju je proučeno s preverjanjem glavnih psihosocialnih dejavnikov tveganja, ki izhajajo iz dela, in tega, kako jih organizacije v tem sektorju obvladujejo ter kako ti vplivajo na druge zdravstvene težave, kot so bolezni srca in ožilja ter kostno-mišična obolenja. V okviru projekta so predstavljeni tudi primeri dobrih praks in informacije o tem, kako delavce s težavami z duševnim zdravjem zadržati na delovnem mestu ali jim olajšati njihovo ponovno vključevanje.
Digitalizacija
Razvoj novih tehnologij in njihova uporaba v sektorju zdravstvenega in socialnega varstva sta v zadnjih nekaj letih dosegla izjemen napredek. Po drugi strani so nove možnosti za avtomatizacijo nalog, pojav digitalnih platform, ki ponujajo storitve oskrbe, ali novo pridobljena digitalna znanja in spretnosti delavcev pripeljali do novih tveganj za varnost in zdravje pri delu, zlasti psihosocialnih, ki so vse obravnavane v tej raziskavi.