Glosar

Hiter nastop kratkotrajnega neugodja zaradi izpostavljenosti tveganjem za kostno-mišična obolenja. Akutni učinek na zdravje lahko pomeni tudi, da ima kratkoročen vpliv.

H kostno-mišičnim obolenjem lahko prispevajo različne skupine dejavnikov, vključno s fizičnimi in biomehaničnimi dejavniki, organizacijskimi in psihosocialnimi dejavniki ter individualnimi in osebnimi dejavniki.

Odraža ravnotežje med delovnimi zahtevami in individualnimi (osebnimi) viri, na primer glede na vrsto dela, delovno obremenitev, organizacijo dela, zdravje, spretnosti, vrednote, odnos in motivacijo.

Dinamična drža pomeni usklajevanje telesa, do katerega pride, ko se telo in/ali udje premikajo, na primer pri hoji.

Pomeni premikanje ali spreminjanje drže med sedenjem.

Drža je položaj glave, trupa in udov telesa. Aktivna drža zahteva usklajeno delovanje številnih mišic in struktur znotraj telesa. Aktivne drže so lahko statične ali dinamične.

Drže in gibi pri delu so lahko škodljivi zaradi ponavljanja, trajanja ali napora. Fizični dejavniki tveganja so na primer: težko fizično delo (fizični napor), težko dvigovanje, prisilna drža, dolgotrajne delovne naloge, daljše sedeče ali stoječe delo in delovne naloge, ki jih je treba ponavljati ali izvajati z veliko natančnostjo.

Starost, spol, višina, dolžina rok, fizična zmogljivost, predhodna zdravstvena anamneza, pomanjkanje znanja o tehnikah dela in varnostni postopki so lahko tudi dejavniki tveganja za kostno-mišična obolenja, če se tveganja ustrezno ne obvladajo.

Nenačrtovane odsotnosti (ki se včasih ponavljajo v določenem obdobju), kadar je delavec predviden za delo.

Zemljevid nevarnosti kaže, kje so težave za varnost in zdravje pri delu. Zaradi teh težav so delavci bolni, poškodovani ali izpostavljeni stresu.

Zemljevid telesa je slika, iz katere je razvidno, kateri deli delavčevega telesa so zaradi dela poškodovani, oboleli ali obremenjeni.

Kostno-mišična obolenja, povezana z delom, so okvare telesnih struktur, kot so mišice, sklepi, kite, vezi, živci, kosti in periferni krvni obtok, ki jih povzročijo ali poslabšajo predvsem delo in vplivi iz neposrednega okolja, v katerem se delo opravlja.

Srednje- do dolgoročno nelagodje zaradi izpostavljenosti tveganjem za kostno-mišična obolenja. Kronični učinek na zdravje lahko pomeni tudi, da ima dolgotrajen vpliv ali da ima bolezen dolgo latentno obdobje.

morebitno škodljiv fizični dogodek, pojav ali človekova dejavnost, ki lahko povzroči smrt ali poškodbo, materialno škodo, družbene in gospodarske motnje ali degradacijo okolja

Ocena tveganja je postopek, s katerim ovrednotimo tveganja za varnost in zdravje delavcev na delovnem mestu. Ocena tveganja je sistematicen pregled vseh vidikov dela, ki obravnava naslednja vprašanja:kaj lahko povzroci poškodbe ali škodo;ali je nevarnosti mogoce odpraviti, in ce to ni mogoce;kakšni preventivni ali varnostni ukrepi so ali bi morali biti uvedeni za nadzor tveganj.

Upoštevanje raznolikosti delovne sile pri ocenjevanju in upravljanju tveganj, ki izhajajo iz dela.

Vključitev vprašanj razlik med spoloma v ocene tveganja na delovnem mestu.

Način organizacije dela v smislu števila zaporednih delovnih ur, možnosti za odmore, ritma dela in raznolikosti delovnih nalog vpliva na to, kako obremenjujoče so naloge, povezane s fizičnim delom.

Predčasni odhod s trga dela/predčasna upokojitev zaradi zdravstvenih razlogov je položaj, ko nekdo zaradi zdravstvenih težav preneha svojo zaposlitev pred običajno upokojitveno starostjo.

Dejanje zaposlenih, da pridejo na delo kljub bolezni, zaradi katere bi lahko sicer bili upravičeno odsotni, zato svoje delo opravljajo v slabših pogojih.

Prekomerna delovna obremenitev in visoka intenzivnost dela lahko povečata ravni stresa delavcev, kar lahko poveča njihovo mišično napetost in občutljivost za občutek bolečine. Poleg tega lahko tveganje za kostno-mišična obolenja poveča pomanjkanje nadzora nad delovnimi nalogami ali nad tem, kako se izvajajo naloge in s kakšno hitrostjo, ter pomanjkanje podpore sodelavcev ali vodstva. Če namreč delavci čutijo, da so pod prevelikim pritiskom na delovnem mestu, jih to ovira pri izvajanju ustreznih previdnostnih ukrepov ali upoštevanju varnih položajev telesa in praks pri delu, s čimer psihosocialni dejavniki postanejo dejavnik tveganja za kostno-mišična obolenja.

Proces obnove bolnikovih optimalnih fizičnih, senzoričnih, intelektualnih, psiholoških in družbenih funkcionalnih ravni.

To je zaposlitev, v kateri večino časa, ko delate, sedite ali dlje časa neprekinjeno sedite.

Statična drža se pojavi, kadar smo dlje časa v istem položaju. Na primer stanje, sedenje ali klečanje.

To je prizadevanje mišic, da bi ostale v nepremičnem položaju, na primer držanje iztegnjene roke, ne da bi se premikala, ali stanje ali sedenje v istem položaju brez premikanja.

Tveganje je možnost, velika ali majhna, da bi bil lahko kdo zaradi nevarnosti prizadet.

Vrnitev na delo je usklajeno prizadevanje za ohranitev delovnega mesta in preprečevanje predčasnega upokojevanja, ki zajema vse postopke in ukrepe za varovanje in promocijo zdravja ter delovne sposobnosti delavcev ter za lažjo ponovno vključitev na delovno mesto vsakogar, ki se srečuje z zmanjšano delovno sposobnostjo zaradi poškodbe ali bolezni.

Obolenja, ki prizadenejo spodnje ude, predvsem kolke, kolena in stopala, in ki jih povzročijo ali poslabšajo predvsem delo in vplivi iz neposrednega okolja, v katerem se delo opravlja.

Obolenja, ki prizadenejo vrat, ramena, roke, dlani, zapestja in prste ter ki povzročajo bolečino, nelagodje, odrevenelost in mravljinčenje ter jih povzročijo ali poslabšajo predvsem delo in vplivi iz neposrednega okolja, v katerem se delo opravlja.

Z delom povezana kostno-mišična obolenja križa vključujejo težave z medvretenčnimi ploščicami ter poškodbe mišic in mehkega tkiva.

Ukrepanje, na primer zagotavljanje strokovne podpore, hitra napotitev in diagnosticiranje ali prilagoditev delovnega okolja, takoj ko se pojavijo simptomi. Tako se znatno zmanjšajo možnosti, da bo delavec dolgotrajno odsoten z dela. Zgodnje ukrepanje lahko zmanjša odsotnost z dela in privede do dejanskih prihrankov v nacionalnem zdravstvenem varstvu in sistemih socialnega varstva.