Invalidnost ter varnost in zdravje pri delu

Sveženj za zaposlovanje invalidov

Evropski sveženj za zaposlovanje invalidov je ena od pomembnih pobud širše strategije Evropske komisije o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030. Njegov cilj je zagotoviti invalidom enak dostop do trga dela, kar jim omogoča, da ostanejo zaposleni ter so posledično bolj vključeni v družbo in ekonomsko neodvisni.

Sveženj se osredotoča na šest področij, od katerih spadajo v področje agencije EU-OSHA naslednja:

• zagotavljanje razumne prilagoditve na delovnem mestu, tj. vsaka sprememba delovnega mesta, ki je potrebna, da se invalidu omogoči prijava za delovne naloge, njihovo opravljanje in napredovanje pri njih ali usposabljanje;

• ohranjanje zaposlitve invalidov in preprečevanje invalidnosti, povezanih s kroničnimi boleznimi;

• zagotavljanje programov poklicne rehabilitacije v primeru bolezni ali nesreč.

Agencija EU-OSHA z zbiranjem in razvojem ustreznih virov dejavno prispeva k doseganju ciljev, navedenih v svežnju.

Zakonske obveznosti delodajalcev

Delavci invalidi v EU so zaščiteni s protidiskriminacijskimi predpisi ter predpisi o varnosti in zdravju pri delu, pri čemer v nekaterih državah članicah veljajo zahteve, strožje od minimalnih. 

Direktiva o enakosti pri zaposlovanju (Direktiva Sveta 2000/78/ES) vključuje posebne določbe za boj proti diskriminaciji, ki med drugim temelji na invalidnosti. V skladu z njo morajo delodajalci invalidom zagotoviti razumne prilagoditve, ki jim bodo omogočile sodelovanje v zaposlovanju in usposabljanju.

Posebna zakonodaja na področju varnosti in zdravja pri delu, kot je okvirna direktiva o varnosti in zdravju pri delu (Direktiva 89/391/EGS), od delodajalcev zahteva, da preprečujejo tveganja pri viru in izvajajo ocene tveganja na delovnem mestu. Ta pristop se je izkazal za dragocenega pri opredelitvi potrebnih prilagoditev za podporo invalidnim delavcem. Poleg tega navedeni predpisi pozivajo podjetja in delodajalce, naj zaščitijo posebno občutljive skupine pred nevarnostmi, ki zadevajo prav njih. Preprečevanje tveganj in olajšanje dela za vse delavce lahko omogočita, da invalidni delavec še naprej dela.

V zvezi s tem direktiva o zahtevah na delovnem mestu (Direktiva 89/654/EGS) poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti vidikom, kot so vrata, prehodi, stopnišča, prhe, umivalniki, delovne postaje in stranišča, ki jih uporabljajo invalidi.

Preprečevanje tveganj in spodbujanje zdravja

Ključni dejavnik pri podpiranju posameznikov s kroničnimi boleznimi in invalidov, da ohranijo zaposlitev, je izvajanje zanesljivega sistema za obvladovanje tveganj ter spodbujanje zdravja in dobrega počutja. Z obravnavanjem ključnih področij, kot so nesreče, kostno-mišična obolenja, stres, povezan z delom, izpostavljenost nevarnim snovem, z delom povezane bolezni in prekomeren hrup, se lahko zmanjša breme delovnih mest za posameznike in gospodarstvo.

Vrnitev na delo

Za uspešno vrnitev invalidov na delo po srednje- do dolgotrajni odsotnosti zaradi bolezni je dobro načrtovan in sistematičen pristop bistvenega pomena. Zato je ključno, da strokovnjaki iz različnih disciplin (zdravstveni delavci, poklicni terapevti, strokovnjaki za dostopnost in invalidnost, strokovnjaki za varnost in zdravje pri delu, kadrovsko osebje itd.) sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju programa, ki omogoča učinkovito vračanje in trajno zaposlovanje invalidov.

Iz prejšnje raziskave agencije EU-OSHA je razvidno, da najuspešnejši načrti združujejo vire zdravstvenega varstva za zgodnje ukrepanje, nasvete o prilagoditvah delovnih mest in zaposlovanju, psihološko podporo, osredotočeno na delo, poklicno usposabljanje in usmerjanje ter prispevek sistemov socialne varnosti. Ta prilagojeni pristop obravnava posebne potrebe in okoliščine tako delavcev kot delodajalcev.

Prilagoditve delovnih mest lahko vključujejo preoblikovanje delovnih nalog in dolžnosti, prilagoditev opreme, spremembo delovnih vzorcev in preusposabljanje delavcev. Ocena tveganja za varnost in zdravje pri delu lahko pomaga izbrati prilagoditve.

Staranje delovne sile

Delež invalidov se povečuje s starostjo, kar je pomemben dejavnik v sedanjih okoliščinah starajoče se evropske delovne sile. Ob zvišanju upokojitvene starosti v mnogih državah članicah se bo število delavcev invalidov v EU po napovedih le še povečevalo.

Zato so se ukrepi, kot so učinkovita preventiva, dostopna delovna mesta in celovite politike vračanja na delo, izkazali za neprecenljive pri preprečevanju prezgodnjega odhoda s trga delovne sile in ohranjanju trajnostnega delovnega modela.

Delo oseb z boleznijo

Številni posamezniki, ki imajo bolezen, in invalidi lahko z ustreznimi prilagoditvami udobno delajo v varnih pogojih. Posebna podpora in ukrepi, ki so potrebni, so odvisni od osebe in njenega stanja. Nekaj primerov: 

• Rak: vrnitev oseb, ki so preživele raka, na delo se lahko olajša s postopno vrnitvijo in prožnejšim delom.

• Bolezni srca in ožilja:  zmanjšati je treba poklicne dejavnike tveganja, ki vplivajo na ljudi z boleznimi srca in ožilja, kot so naporno delo, stres, povezan z delom, pretirano dolg delovnik, nočno in izmensko delo ter izpostavljenost kemičnim snovem, kot je ogljikov monoksid. Te ukrepe je treba dopolniti s pobudami za spodbujanje zdravja na delovnem mestu, vključno s telesno dejavnostjo, zdravo prehrano, zmanjšanim uživanjem alkohola in kajenjem ter rednimi zdravstvenimi pregledi na delovnem mestu za odkrivanje dejavnikov tveganja, kot sta visok krvni tlak ali prediabetes.

• Dolgotrajni covid: potrebni so ukrepi za podporo delavcem z akutnimi ali dolgotrajnimi simptomi covida-19, kot je izjemna utrujenost, da se jim olajša vrnitev na delo.

• Duševno zdravje in stres, povezan z delom: učinkovito obvladovanje slabega duševnega zdravja na delovnem mestu, ne glede na to, ali je povezano z delom ali ne, vključuje kombinacijo preventivnih ukrepov in podpore, na primer zagotavljanje svetovanja in izvajanje prilagoditev, kot so prilagodljivi urniki, dodatno usposabljanje in pomoč ter zmanjšanje hrupa na delovnem mestu. Spodbuja se tudi uvedba proaktivnega pristopa k preprečevanju samomora.

• Revmatična in kostno-mišična obolenja: revmatična in kostno-mišična obolenja so med najpogostejšimi z delom povezanimi obolenji v EU. Prilagoditve delovnega mesta lahko vključujejo prilagodljivo delo, ki omogoča obiskovanje zdravnika, delo na daljavo, spreminjanje nalog za zmanjšanje fizične delovne obremenitve in ergonomsko opremo.

Če želite izvedeti več o delavcih invalidih ter varnosti in zdravju pri delu in učinkoviti podpori v okviru evropskega svežnja za zaposlovanje invalidov, si oglejte članek v spletni enciklopediji OSHwiki agencije EU-OSHA o bolezni, invalidnosti, zaposlovanju in vrnitvi na delo. Vsebuje kopico neprecenljivih virov.