© IStockphoto / ismagilov
Digitalizacija hitro spreminja svet dela, za njo pa so potrebne nove in posodobljene rešitve s področja varnosti in zdravja pri delu. Cilj raziskovalnega programa Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) je oblikovalcem politik, raziskovalcem in delovnim mestom zagotoviti zanesljive informacije o morebitnih učinkih digitalizacije na varnost in zdravje pri delu, da bodo lahko pravočasno in učinkovito ukrepali ter zagotovili varnost in zdravje delavcev.
Pojav tehnologij, kot so umetna inteligenca (UI), masovni podatki, sodelovalna robotika, internet stvari, algoritmi in digitalne platforme dela, ki jih spremlja znatno povečanje števila oseb, ki delajo na daljavo, delavcem in delodajalcem prinaša priložnosti, pa tudi nove izzive ter tveganja za varnost in zdravje pri delu. Obravnavanje izzivov in tveganj ter povečanje priložnosti je odvisno od načina uporabe, upravljanja in urejanja tehnologij v okviru socialnih, političnih in gospodarskih trendov.
Agencija EU-OSHA na podlagi svoje študije predvidevanja o digitalizaciji ter varnosti in zdravju pri delu izvaja raziskovalni projekt za pregled varnosti in zdravja pri delu (2020–2023), da bi zagotovila poglobljene informacije za politiko, preprečevanje in prakse v zvezi z izzivi ter priložnostmi digitalizacije v okviru varnosti in zdravja pri delu.
Osredotoča se na naslednja področja:
- Napredna robotika in umetna inteligenca
-
Sistemi, ki temeljijo na umetni inteligenci, in napredna robotika preobražajo način, na katerega se oblikuje ter opravlja človeško delo. Takim sistemom, ki so lahko utelešeni (na primer robotika) ali neutelešeni (na primer pametne aplikacije), je omogočeno izvajati ukrepe (z določeno mero avtonomije) za opravljanje fizičnih ali kognitivnih nalog in doseganje posebnih ciljev.
To ima pomembne pozitivne posledice za poslovno produktivnost ter varnost in zdravje pri delu. Tako je na primer mogoče doseči, da delavci ne delajo v nevarnih okoljih in ne opravljajo nevarnih nalog, delovno obremenitev pa je mogoče optimizirati. Tovrstni sistemi lahko izvajajo zelo tvegane ali neustvarjalne ponavljajoče se naloge, ki so povezane z več tradicionalnimi in nastajajočimi tveganji za varnost in zdravje pri delu, tako pa lahko delavci opravljajo naloge z majhnim tveganjem ter se ukvarjajo s produktivnimi ali celo ustvarjalnimi vsebinami delovnih nalog.
Kljub temu obstaja več izzivov za varnost in zdravje pri delu, ki jih je treba obravnavati in so povezani z uporabo teh sistemov, ki temeljijo na umetni inteligenci, na delovnem mestu, pri čemer izvirajo zlasti iz interakcije takih sistemov z delavci, kot so nepričakovani trki, pretirano zanašanje itd., povezani pa so tudi s psihosocialnimi in organizacijskimi vidiki.
V okviru raziskav na tem področju so opredeljeni in obravnavani priložnosti, izzivi in tveganja, povezani z uporabo napredne robotike in sistemov, ki temeljijo na umetni inteligenci, za avtomatizacijo fizičnih in kognitivnih nalog, pri čemer je bilo izpostavljenih več dodatnih vprašanj, vključno z interakcijo med ljudmi in stroji ter zaupanjem.
- Upravljanje delavcev z umetno inteligenco
-
Umetna inteligenca in digitalne tehnologije so omogočile pojav novih oblik upravljanja delavcev. Za razliko od zgodnejših oblik upravljanja, ki se zanašajo zlasti na človeške nadzornike, se upravljanje delavcev z umetno inteligenco nanaša na nove sisteme in orodja za upravljanje, ki zbirajo podatke v realnem času o vedenju delavcev iz različnih virov, na teh podatkih pa temeljita upravljanje in sprejemanje avtomatiziranih ali polavtomatiziranih odločitev na podlagi algoritmov ali naprednejših oblik umetne inteligence.
V okviru raziskav na tem področju so opredeljene in obravnavane priložnosti, ki jih zagotavljajo ti novi sistemi za upravljanje na podlagi umetne inteligence, saj lahko podpirajo odločitve, namenjene izboljšanju varnosti in zdravja na delovnem mestu, če so pregledno vzpostavljeni ter izvedeni, delavci pa so o njih obveščeni in je bilo z njimi izvedeno posvetovanje.
V okviru raziskav se določajo in obravnavajo tudi zakonski, regulatorni in etični izzivi in tveganja ter izzivi in tveganja v zvezi z zasebnostjo, pa tudi pomisleki v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu, zlasti v smislu psihosocialnih dejavnikov tveganja, ki se prav tako pojavljajo zaradi teh novih oblik spremljanja in upravljanja delavcev.
- Delo na digitalnih platformah
-
Delo na digitalnih platformah je plačano delo, ki je zagotovljeno ali posredovano prek spletne platforme oziroma poteka na njej v obliki neke vrste spletne tržnice, ki deluje na podlagi digitalnih tehnologij za lažje usklajevanje ponudbe delovne sile in povpraševanja po njej. Delo, zagotovljeno prek platform, je lahko zelo raznoliko: vključuje lahko kompleksne ali enostavne naloge, kognitivne ali fizične naloge, zagotavljati ga je mogoče prek spleta in je v celoti virtualno ali pa poteka na določeni lokaciji in se zagotavlja osebno.
Delo na digitalnih platformah zagotavlja zaposlitvene priložnosti delavcem na geografskih območjih, kjer je takih priložnosti malo, ali marginaliziranim skupinam delavcem, vključuje pa tudi več izzivov ter tveganj za varnost in zdravje delavcev pri delu, ki jih je treba obravnavati.
Raziskovalni projekti na področju platformnega dela so namenjeni:
- analizi priložnosti, izzivov in tveganj v zvezi s platformnim delom ter razpravljanju o njih,
- določanju vrst platformnega dela ter povezanih tveganj in priložnosti,
- opredelitvi primerov politik za preprečevanje tveganj za varnost in zdravje pri delu za platformne delavce ter
- podpiranju razvoja praktičnih orodij za preprečevanje na področju varnosti in zdravja pri delu.
- Pametni digitalni sistemi
-
Razvijajo se novi sistemi za spremljanje varnosti in zdravja delavcev, kot so aplikacije za pametne telefone, nosljive naprave, mobilne nadzorne kamere ali droni, pametna očala, aplikacije na podlagi informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) ter pametna osebna zaščitna oprema, ki so namenjeni spremljanju ter krepitvi varnosti in zdravja pri delu. Uporabljajo se lahko na primer za spremljanje fiziološkega ali duševnega stanja delavcev, kot so raven stresa, utrujenost, pozornost in srčni utrip, drža ter gibanje telesa, za spremljanje lokacije delavcev na nevarnih območjih, za dajanje navodil delavcem ali opozarjanje vodij delavcev ali celo služb za nujno pomoč. Ti sistemi za področje varnosti in zdravja pri delu prinašajo priložnosti, pa tudi pomisleke, ki so povezani na primer z zasebnostjo podatkov, vprašanji o lastništvu, učinkovitostjo in standardizacijo.
V okviru te študije ocenjujemo njihove posledice z analizo vrst novih sistemov (tehnologij) za spremljanje, njihove uporabe (na primer podpiranje skladnosti z varnostjo in zdravjem pri delu, učinkovitega izvrševanja in usposabljanja) ter izzivov in priložnosti v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu, povezanih z njihovim izvajanjem ter zasnovo. Zagotovljen je tudi pregled virov na delovnem mestu (na primer kodeksi ravnanja, politike na ravni podjetja, priporočila, smernice, protokoli in usposabljanje).
Študija zajema teoretično raziskavo, intervjuje in terenske raziskave. Leta 2023 bo organizirana delavnica na visoki ravni za združevanje ugotovitev.
- Delo na daljavo
-
Delo na daljavo je kakršna koli vrsta ureditve dela, ki zajema uporabo digitalnih tehnologij za delo od doma ali na splošno zunaj prostorov delodajalca ali na določeni lokaciji. Delo na daljavo prinaša priložnosti, izzive in tveganja, ki jih je vredno upoštevati pri razmišljanju o prihodnjem razvoju, vključno s posledicami za razsežnosti spola in raznolikosti delovne sile, pri čemer v različnih sektorjih in poklicih prihaja do različnih učinkov, poleg tega pa prihajajo nove in nastajajoče tehnologije, vključno z nadgrajeno resničnostjo in virtualno resničnostjo, ki bodo predvidoma pripomogle k zagotavljanju razpoložljivosti dela na daljavo večjemu številu podjetij in delavcev.
V okviru več projektov na tem področju, ki prav tako temeljijo na prejšnjih raziskavah agencije EU-OSHA, se določajo priložnosti, izzivi in tveganja dela na daljavo, namenjeni pa so krepitvi ozaveščenosti med delavci na daljavo, delodajalci in drugimi ustreznimi deležniki.
Kampanja agencije EU-OSHA za zdravo delovno okolje Varno in zdravo delo v digitalni dobi, ki bo potekala med letoma 2023 in 2025, krepi ozaveščenost o digitalizaciji ter varnosti in zdravju pri delu in zagotavlja več praktičnih virov.